-
1 claim
[kleim] 1. verb1) (to say that something is a fact: He claims to be the best runner in the class.) trditi2) (to demand as a right: You must claim your money back if the goods are damaged.) zahtevati3) (to state that one is the owner of: Does anyone claim this book?) lastiti si2. noun1) (a statement (that something is a fact): Her claim that she was the millionaire's daughter was disproved.) trditev2) ((a demand for) a payment of compensation etc: a claim for damages against her employer.) zahteva3) (a demand for something which (one says) one owns or has a right to: a rightful claim to the money.) terjatev•- claimant* * *I [kleim]transitive verbzahtevati, terjati, lastiti si; priti po kaj; American trditi, sklicevati se; ugotovitiII [kleim]noun( for) zahteva, terjatev; reklamacija; American ugotovitev, trditev; (to) upravičenost, pravica; dodeljena parcela; rudarska koncesijato lay claim to, to put in ( —ali enter) a claim to — lastiti si, zahtevati kajto have no claim on s.o. — ne imeti pravice od koga kaj zahtevatito stake out a claim — zagotoviti si pravico na kaj, lastiti si pravico do odkritja -
2 damage
['dæmi‹] 1. noun1) (injury or hurt, especially to a thing: The storm did/caused a lot of damage; She suffered brain-damage as a result of the accident.) škoda2) ((in plural) payment for loss or injury suffered: The court awarded him $5,000 damages.) odškodnina2. verb(to make less effective or less usable etc; to spoil: The bomb damaged several buildings; The book was damaged in the post.) poškodovati- damaged* * *I [daemidž]noun(to) škoda, zgubaplural odškodnina, kompenzacija; vrednost, cena; colloquially what's the damage? — koliko stane?damage by sea — havarija, poškodba ladjeII [daemidž]transitive verb(po)škodovati, (po)kvariti; (o)klevetati, (o)sramotiti -
3 recover
1) (to become well again; to return to good health etc: He is recovering from a serious illness; The country is recovering from an economic crisis.) okrevati2) (to get back: The police have recovered the stolen jewels; He will recover the cost of the repairs through the insurance.) dobiti nazaj3) (to get control of (one's actions, emotions etc) again: The actor almost fell over but quickly recovered (his balance).) opomoči si•- recovery* * *I [rikʌvə]1.transitive verbdobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti ( from pred, od, iz); nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)to recover damages for sth. — dobiti odškodnino za kajchemicals are recovered from... — kemikalije se dobivajo iz...to recover oneself — priti spet k sebi, umiriti seto recover one's self-possession — zopet se umiriti, se obvladatito recover land from the sea — rešiti zemljo pred morjem;2.intransitive verbopomoči si ( from od); okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan; sport vrniti se na startni položajII [rikʌvə]nounponovno dobitje, držanje (položaja); obnavljanje, obnova; sport (vrnitev na) startni položaj
См. также в других словарях:
zahtévati — am nedov. in dov. (ẹ) 1. izražati odločno hotenje a) da osebek kaj dobi: zahtevati denar, odškodnino, orožje; zahtevati svoje stvari nazaj; zahtevati od potnikov potne liste / koliko zahtevaš za avtomobil / šla je v tajništvo in zahtevala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadomestítev — tve ž (ȋ) glagolnik od nadomestiti: nadomestitev obolelih delavcev z zdravimi / redko zahtevati odškodnino za nadomestitev škode plačilo, povračilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòpogódbenica — e ž (ȍ ọ̑) ženska oblika od sopogodbenik: zahtevati odškodnino zaradi odstopa sopogodbenice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tožíti — in tóžiti im nedov. (ȋ ọ) 1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: otroci radi tožijo; tožiti sošolce učitelju; tožili so ga očetu, da se potepa / odvaditi koga tožiti 2. jur. zahtevati rešitev pravnega spora s kom na … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadoščênje — a s (é) 1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji: po opravljenem delu ga je navdalo, prevzelo zadoščenje; čutiti zadoščenje; imeti zadoščenje pri delu; zadoščenje zmagovalca; občutek zadoščenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
